Vsako vandranje je treba primerno zaključiti: tokrat smo se odločili za Lisco. Jurkova koča nudi prijetno zavetje pred deževnim in meglenim večerom, v peči prijazno prasketa ogenj, miza se šibi od dobrot.
Prijetno se je spet srečati, pozdraviti, poklepetati in obuditi spomine. Samo dve udeleženki nista mogli priti, je pa tu tudi naš zvesti šofer Emanuel in par Veber-Košmerl s sinčkom. Vinkov sin Aleš nam pripravi pravo gurmansko doživetje z različnimi, tudi eksotičnimi, vrstami mesa, krompirjem in zelenjavo. Okusne solate pa so gotovo od Milke. Poleg zavitkov, potice, slanega in sladkega peciva je na voljo izbrana pijača in veliko sadja. Vinko nam predstavi izbor svojih posnetkov, vsak pa dobi tudi njegov komplet na dvd-ju, jaz dodam še svoje filmčke in izpis vandrovskih pesmi - dovolj gradiva za dolge zimske večere.
Najbolj nas preseneti Pavla, ki vsakemu podari pižamo. Ker je s kratkimi rokavi, drugo leto gotovo vandramo v tople kraje. Vsi ne moremo ostati na Lisci in prespati, poslovimo pa se s trdnimi željami za ponovno snidenje.
In, kaj nam je najbolj ostalo v spominu z vandranja?
-Strpni in prijateljski odnosi med vandrovci in vandrovkami.
-Malce zadržani domačini, ki se odprejo, ko se ogrejejo.
-Neverjetna pokrajina v obeh deželah.
-Veličina narave: voda, ogenj, rastlinje ...
-Kako veliko je mogoče doseči v sorazmerno skromnih razmerah.
Ferčanom želimo, da bi spretno uporabili svojo avtonomnost v okviru Danske, Islandcem pa, da bi znali zdržati ob začeti reformi in prebroditi krizo. Sicer pa so mi še vedno neverjetni podatki, da v Islandiji, ki je petkrat večja od Slovenije (103.125 km²), živi le za eno Ljubljano prebivalcev (313.183). Ko pa enkrat vidiš vsa te prostrane ledenike, ki zavzemajo okoli enajst procentov površja, in peščene puščave, ti je vse to bolj jasno. Tudi to, da ti ljudje zaradi izbruhov vulkanov stalno živijo na sodu smodnika.
KAKO DEFINIRATI ISLANDCE?
Stereotip bi bil tak: prijazni, neposredni, znajo tuje jezike, cenijo znanje, ponosni so na svoje izročilo in jezik, srečni, delavni, zagovarjajo enakopravnost spolov in različno spolno usmerjenih, vsak pozna vsakega, radi izstopajo v modi, uspešni glasbeniki in igralci …
NA KAJ SO ISLANDCI POSEBNO PONOSNI?
1. Narava: največji evropski ledenik, najmočnejši slap, največji previs, polnočno sonce, polarni sij …
2. Jezik: ohranili so ga v stoletjih, to je jezik sag in pesmi,
v njem je Halldor Laxness leta 1955 dobil Nobelovo nagrado za književnost; ni zelo praktičen, imajo pa radi, kako zveni, to je jezik prednikov.
3. Pravice: najvišji nivo pri enakosti spolov, spolno usmerjenih, svobodi izražanja, visok nivo demokracije.
4. Mornarji - ribiči: uspeli ohraniti ribolovno območje.
5. Njihovi fantje: rokometaši s srebrno medaljo z olimpijade leta 2008.
6. Moč: dva Islandca osem let osvajala naslove najmočnejših na svetu (Jón Páll Sigmarsson in Magnús Ver Magnússon – vsak po štirikrat).
7. Lepota: štiri Miss sveta iz Islandije (Guðrún Bjarnadóttir - 1963, Hólmfríður Karlsdóttir - 1985, Linda Pétursdóttir - 1988 in Unnur Birna Vilhjálmsdóttir – 2005).
8. Sreča: so eden najsrečnejših narodov na svetu, kar jih še posebno osrečuje.
9. Znanje: najvišja stopnja pismenosti na svetu, izobraževalni sistem je bil in je temeljni kamen preživetja in napredka. 80% porabljene energije je iz zelenih virov.
10. Navdih: narod je kreativen, otok daje navdih tudi umetnikom celega sveta. Dežela je popularna, lepa in prijazna, na to so domačini ponosni. Včasih so bili ponosni tudi na svoje banke, zdaj pa ne več …
SLAVNI LJUDJE
Pevka Björk Guðmundsdóttir, župan Reykjavika Jón Gnarr (bivši komedijant), prva predsednica na svetu Vigdís Finnbogadóttir, prva premierka – lezbijka na svetu Jóhanna Sigurðardóttir, štiri miss sveta (Guðrún Bjarnadóttir - 1963, Hólmfríður Karlsdóttir - 1985, Linda Pétursdóttir - 1988 in Unnur Birna Vilhjálmsdóttir – 2005), osemkratni naslov najmočnejšega moškega (Jón Páll Sigmarsson in Magnús Ver Magnússon – vsak po štirikrat), filmski producenti Sigurjón Sighvatsson, Baltasar Kormákur, Magnús Scheving; režiser Friðrik Þór Friðriksson (nominiran za Oskarja), pisec kriminalk Arnaldur Indriðason (prevodi v 26 državah), Nobelov nagrajenec za književnost Halldór Laxness, nogometaš Eiður Smári Gudjohnsen, rokometaš Ólafur Stefánsson.
NENAVADNO!
1. V Islandiji ni priimkov. Hčerka maminemu ali očetovemu imenu doda –dóttir (hči), sin pa –son (sin). Izjema so priimki danskega izvora. Kličejo se po imenih, brez gospod ali gospa.
2. Župan Reykjavíka: Jón Gnarr. Ekscentričen komedijant, oblači se tako, kot da je vsak dan parada gejev.
3. Pivo je bilo v Islandiji prepovedano do prvega marca 1989. Zdaj je to posebne vrste praznik, alkohol pa je še vedno mogoče kupiti le v državnih trgovinah ÁTVR (Ríkið), ki so odprte le nekaj ur popoldne in ne vsak dan. Edini prometni zastoji so pred temi trgovinami.
4. Omake. Imajo omake za vsako hrano.
5. Govorjenje ob vdihu. Značilno tudi za druge severne dežele.
6. Pečenje na žaru. Zunaj pečejo celo leto in ob vsakem vremenu.
7. Matere pustijo svoje dojenčke zunaj v vozičkih pred lokali, da jih ne bi motil hrup v njih.
8. Islandija je najboljša na svetu na glavo prebivalca (per capita). Islandci imajo kompleks majhnega naroda, zaradi tega pogosto uporabljajo to frazo.
9. Avtomobili. Velikanski za težke razmere na cestah, grozljivo parkirani zaradi občutka, da je tako veliko prostora.
10. Golota. Normalna stvar pri tuširanju pred bazenom in včasih tudi kopanju.
OBIČAJNA HRANA
Ribe in ovce z mehkim mesom iz čistega okolja. Skyr – podoben jogurtu (visokoproteinski z nizko vsebnostjo maščob). Recepta nikomur ne izdajo ali prodajo, kljub temu, da so si Američani zelo prizadevali za to in že delajo reklamo o islandskem izvoru.
Ogabna hrana: hákarl (fermentirani morski pes – kot bi se kdo na meso polulal), zakopani kruh (z vonjem po žveplu), posušena riba z maslom, svið (ovčja glava), slatur (krvavica), hangikjot (viseče meso – prekajene ovčje meso – kot, da bi prežvečil pet prižganih cigar naenkrat), slana riba (zelo slana!), kaefa (pašteta, ki ima barvo sivega ponedeljka), kitovo meso (pogosto jedo surovo), ovnova jajca na kislo, lifrarpylsa (jetrna klobasa z okusom po krvi in železu), brennivin (žganje iz krompirja in kumine), gellur (jeziki polenovke – v bistvu mišice za in pod jezikom: belo in spolzko, Azijci imajo pogosto namesto lignjev), hvalspik (kitova maščoba kuhana v mlečni kislini), kútmagar (ribji želodec polnjen z ribjimi jetri in ržjo: želodec z drobovjem), fiskibollur (ribje kroglice), mjólkursoðinn lundi (njorka kuhana v mlečni omaki), selshreifar (tjulnove plavutke).
Ni komentarjev:
Objavite komentar