26. 10. 13

Ferski otoki in Islandija - 30. 8. do 2. 9. 2013

30. 8.
Danes cel dan preživimo na trajektu. Kot običajno se zbudim ob petih, urejam zapiske v samopostrežni restavraciji, uživam ob kavi in rogljičku. Ure nam minevajo ob zajtrku v zimskem vrtu, kartanju, kosilu, popoldanskem kartanju, klepetu, branju, počivanju, večerji, ogledu Vinkovih posnetkov, kartanju ... Ob pol enajstih me zmore spanec.
31. 8.
Vstanem ob petih in še zadnjič izkoristim udobje trajekta za tuširanje in pranje glave. Za prvi zajtrk mi služi topla limonada iz avtomata, za drugi rogljiček in kava, naslednji pa je še bolj izdaten. Ob sedmih praznimo kabine, še pred deveto se izkrcamo. V Hirtshalsu je ura že deset, temperature 18 stopinj že dolgo nismo izkusili, dodatno pa nas ogreje še Marjana z žgano pijačo. Še enkrat ji zapojemo za rojstni dan, potem pa krenemo na pot proti jugu. Ob cesti se vrstijo požeta polja, koruza, zeleni travniki, krave ... Okrog dveh se ustavimo za kosilo na parkirišču pred trgovino REMI 1000 v prijetnem kraju Søften z malo manj kot tri tisoč prebivalci. Številna izkopavanja dokazujejo, da so tu ljudje živeli že v bronasti dobi. 


Vinko nas opozori na krasno urejeno pokopališče ob zanimivi cerkvi, katere začetek sega v 12. stoletje s kasnejšimi dozidavami. 



V njej se ravno zbirajo svati k poroki, na cesti pa srečamo tudi pastorja - žensko, ki stanuje v prelepi starinski hiši. Na prijetnem soncu uživamo kosilo, potem pa nadaljujemo pot. Okrog petih popoldne v bližini Flensburga prestopimo mejo in v Nemčiji izkoristimo preprosto počivališče za uporabo stranišča s školjkami in umivalniki iz nerjavečega jekla. Še eno počivališče s trgovino, ogled video posnetkov o obisku Ferskih otokov in Islandije pred petimi leti, nekaterih komercialnih predstavitev teh dveh dežel, ob desetih pa smo skoraj že vsi v postelji.
1. 9.
Ob petih rogovilim po toaletnih prostorih, kjer je dovolj prostora tudi za umivanje, pohvalim vzdrževalko za čistočo in lepo urejenost, natakarico v restavraciji pa kot edina gostja razveselim z naročilom čaja in rogljička. Smo na počivališču v bližini Magdeburga in pisani oblački nam okrasijo nebo ob sončnem vzhodu. Za zajtrk je na voljo celo enolončnica od včeraj: to ni "gablc" (zajtrk z vilicami), ampak "loefelc" (zajtrk z žlico). 


Ko nadaljujemo pot, se ob cesti vrstijo polja, bajerji, precej gosti gozdovi, ki gotovo polja dobro varujejo pred vetrom. Na nekaterih mestih so krajši zastoji zaradi obnove ceste. Čas si krajšamo z ogledom uradnih filmov o Ferskih otokih in Islandiji. 


Zanimiv je postanek na počivališču Frankenwald v bližini nekdanje meje z Vzhodno Nemčijo, kjer so parkirišča v več nivojih, restavracijski objekt pa je nad pasovi avtoceste, kot je to ponekod v Italiji. Okolica je rahlo gričevnata s travniki, gozdički, njivami in vasmi. 


Kosilo s hitrim lupljenjem krompirja si pripravimo na novem počivališču, kjer so na voljo otoki s kovinskimi mizami in klopmi, velikimi kontejnerji za smeti, stranišča s tekočo vodo in dovolj toaletnega papirja. Ob pol štirih nadaljujemo vožnjo, večkrat prečkamo Donavo, opazujemo zanimiva mesta in nekaj minut čez šesto smo že v Avstriji. Na poti dremamo, beremo knjige, klepetamo, popevamo ob glasbi, spremljamo traso vožnje, 


zagrizeni kvartopirci (kvartopirke!) pa mečejo vražje podobice na ležiščih. Ob mixu domačih skladb na avtobusu tudi zaplešemo in se pred Gradcem čudimo številu predorov. Pri odcepu za Trieben mora avtobus stati 45 minut, pa še mi izkoristimo stranišča in trgovino. Nasproti se nam pripelje drugi šofer, okrog desetih smo v Gradcu, čez dobrih 40 minut pa zaploskamo in zapojemo: "Slovenija, od kod lepote tvoje ..." Tako hitro napredujemo, da je v nevarnosti program o povratku 2. septembra.
2. 9.
Uspelo nam je! Ob pol enih parkiramo pred Vebrovo hišo v Orešju.

Žalostno je slovo, mi domov hitimo,
vse lepote in ves čar v srcu ohranimo! Pa zakaj, pa zato ...

Sonja in Jože me pripeljeta pred blok in pomagata pri prtljagi. Prav pa mi pride tudi novo dvigalo, ki so ga montirali v času moje odsotnosti. Kako se je bilo zbuditi v tišini svojega stanovanja brez dvajsetih sostanovalcev, vas zanima? Malo čudno! Pa se ti oglasi mobitel in vabilo moje ponedeljkove pohodniške skupine na praznovanje rojstnega dneva. Odhod čez eno uro. Kup prtljage sredi sobe bo že počakal!

Video:

Ni komentarjev: