Samo štirje smo danes v Ponedeljkovi skupini Planinskega društva Lisca Sevnica in kam daleč ne bi šli.
Zapeljemo se k lovski koči v Zabukovju nad Sevnico in najprej občudujemo, kako lepo je vse urejeno. Po asfaltirani cesti se začnemo spuščati in najprej pogledujemo nazaj proti Zabukovju, potem proti Velikemu vrhu,
dokler nas ne zamikajo lisičke in gozdne jagode.
Že je pred nami Dobje, na levi pa pogled na Ajdovski gradec, pod njim Vranje, še dlje sadovnjaki v Čanju.
Pot nas vodi na desno proti Žabjeku, vendar se kmalu obrnemo v hrib in začnem vračati proti Zabukovju. Ves čas smo v gozdu, soparno je in, ko se vzpenjamo, od čela kaplja in curlja.
Spodnjo sliko je posnel Vinko Govekar.
Na poti, ki ni več tako strma, nas spremljajo bujne praproti in gosto borovničevje. Kar veliko je tudi borovnic, ki pa še niso čisto zrele. Kljub temu je v gozdu kar nekaj nabiralcev. Na čistini nas pričaka pogled na Lisco in Gorjance, pred nami pa se odpre morje modrega glavinca ali plavice med pšenico.
Spodnjo sliko je posnel Vinko Govekar.
Ker plavice skoraj ni več na naših poljih, uživamo v pogledih in navdušeno fotografiramo.
Pri domačiji Špec nas med lipami in cvetjem pozdravi gospodinja, ponudi medeno žganje in ter poklepeta z nami.
Kmalu smo spet na asfaltirani cesti, kjer me preseneti kažipot za Meniški Vrh. Do danes nisem vedela za ta zaselek pri Zabukovju, res se je treba kdaj sprehoditi po najbližji okolici. Še kavica in klepet v stari Sevnici, pa je dopoldne mimo. Kratko, a sladko je to bilo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar